Razvoj dojenčka v obdobju od obračanja do kobacanja in samostojnega usedanja
V tem obdobju, od obračanja do kobacanja in samostojnega usedanja, razvoja dojenčka, refleksi počasi izzvenevajo. Nadomeščajo jih reakcije, ki so veliko bolj kompleksne in zahtevne ter potekajo na višjem nevrološkem nivoju, kot refleksi.
Aktivnost dojenčka v četrtem in petem mesecu starosti
V starosti nekje okoli 4., 5. meseca mora biti tudi kontrola glave, v vseh položajih, že dobro razvita. V tem obdobju dojenček še vedno spoznava svoje telo, poleg tega pa počasi začenja tudi z raziskovanjem okolice. V smislu odkrivanja in raziskovanja svojega telesa, bo v hrbtnem položaju z vedno večjo aktivacijo v trupu zmožen privzdigniti medenico od podlage. Posledično bo zagledal svoje nogice in se jih začel dotikati najprej za kolena, potem pa še za gležnje, stopala ter jih na koncu prinesel tudi do ust.
Raziskovanje prostora in okolice
Ko razišče svoje telo, se začne tudi raziskovanje okolice in prostora v katerem se dojenček tisti trenutek nahaja. Najprej bo to bližnja okolica, ki je dojenčku najbližja. Torej, če ga imamo na tleh na blazini, bo najprej raziskoval bližnje igrače, blazino, stvari ki jih ima blizu. Šele kasneje, ko bo dojenček prešel v bolj aktivno gibanje, bolj dinamično gibanje, bo začel tudi z raziskovanjem ostale okolice po prostoru. To mu pustimo, saj je prostor in raziskovanje okolice, prostora, najboljša motivacija za gibanje dojenčka.
Obračanje dojenčka
V tem drugem obdobju je za razvoj dojenčka pomembno, da dojenček osvoji dobro obračanje iz hrbta na trebuh ter nazaj iz trebuha na hrbet. Predvsem je pomembno, da zna zadržati tudi bočni položaj, torej, da se lahko zaigra tudi na boku. Ko enkrat dojenček osvoji obračanje na trebušček, so običajno na trebuščku zelo radi. Dojenček, ki ima v trupu dobro stabilnost, dobro mišično moč in posledično dobro razvito stabilnost v ramenskem obroču, jim trebušni položaj ne dela težav.
Trebušni položaj in opora na roke, iztegnjene, sta zelo pomembna za ves nadaljnji razvoj, ki poteka pri dojenčku. Pri opori na roke, se mora predvsem naučiti prenašanje teže iz ene roke na drugo. To pomeni, da bo znal svojo težo telesa zadržati na eni roki, z drugo pa poseči po igrači ali pa z drugo roko preiti v oporo drugam. Torej, da ni opora na roke več samo statična, vendar tudi dinamična. Ko dobro osvoji to prenašanje teže iz ene roke na drugo roko, se počasi nauči po trebuhu obračati okoli svoje osi. To imenujemo pivotiranje. Ko to pivotiranje osvojijo in jim to ne dela več težav, se začnejo odrivati nazaj z obema rokama naenkrat.
Pri odrivanju nazaj je pomembno, da dojenčku pustimo prosto pot. Dojenčka ne popravljamo in vzpodbujamo, da bi se začel po trebuščku plaziti naprej. Za razvoj dojenčka, plazenje po trebuščku naprej, ni zaželen gibalni vzorec. Želene faze v gibalnem razvoju dojenčka so, odrivanje po trebuščku nazaj in kasneje iz odrivanja nazaj v postavljanje na vse štiri ter kobacanje.
Kobacanje dojenčka po vseh štirih
Na vseh štirih, da uskladijo svojo mišično aktivnost, se na začetku zibajo naprej in nazaj. Ko s tem uskladijo svojo mišično aktivnost, ravnotežje, koordinacijo in prenose teže, bodo slej ko prej poskusili premakniti roko in nogo. Posledično, če bo imel dovolj možnosti za poizkušanje, ponavljanje in dovolj prostora, dojenček skobaca po vseh štirih.
Sedenje dojenčka
Ko se začnejo postavljati na vse štiri, oziroma nekje istočasno ko skobacajo, običajno začnejo tudi s samostojnim posedanjem. Največkrat se to zgodi iz položaja na vseh štirih, ko težo svoje medenice prenesejo iz sredine na eno stran in jih teža medenice potegne k podlagi na to stran, druga stran pa je razbremenjena. Tako dobimo stransko sedenje z oporo na roke.
Pomembno je, da dojenčkov sami ne posedamo in počakamo toliko časa, da sami od sebe osvojijo usedanje.
Ko je dojenček dovolj močan, stabilen in ima dovolj ravnotežja, odriva od rok, rotacij, zasukov v telesu, se dojenček posede sam. Takrat tudi bolj kvalitetno sedi, ker sedi v okviru svojih zmožnosti.
Ker pa je pri vseh opisanih gibalnih vzorcih in fazah razvoja zelo pomembno s kakšno kvaliteto dojenček vse skupaj osvoji, je bistveno, da ga znamo vzpodbujati na ustrezen in predvsem kvaliteten način. Kajti le kvaliteta gibalnih vzorcev in drže je tista, ki zagotavlja res kvaliteten gibalni razvoj dojenčka tudi v nadaljnje.