Obdobje za uvajanje goste hrane za veliko staršev predstavlja uganko. Predvsem se sprašujejo kdaj začeti, s čim začeti, na kakšen način, …
Kdaj začeti in na kakšen način?
Splošno znano je dejstvo, da naj bi otroka začeli navajati na gosto hrano v starosti nekje od 4. do 6. meseca. Če otroka dobro opazujemo, bomo hitro ugotovili, kdaj je res pripravljen na gosto hrano.
Kadar sami jemo oziroma imamo doma zajtrk, kosilo, večerjo ali samo malico in vidimo, da otrok nakazuje, da bi tudi on jedel zraven in si tega želi. Ko to jasno pokaže, takrat smo lahko čisto prepričani, da je otrok oziroma dojenček pripravljen na uvajanje goste hrane.
S kakšno vrsto hrane začnemo, niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da je hrana lahko prebavljiva, da ne preobremeni občutljivih dojenčkovih prebavil. Lahko začnemo s sadjem ali zelenjavo. Previdni moramo biti, da vsako novo hrano uvajamo postopno. Zato, da se otrok počasi privadi na nov okus, ki mu sprva morda niti ne bo všeč.
Vsako vrsto hrane uvajamo tri do štiri dni, da lahko opazimo, če pride do kakšnih alergij ali drugih reakcij. Če bomo na začetku preveč mešali hrano, se lahko zgodi, da če pride do alergij. Ne bomo pa vedeli, točno kaj jo povzroča. Ko se po parih dneh prepričamo, da otrok dobro prenaša določeno živilo, lahko postopno dodamo novo.
Otroku postopno zamenjamo en mlečni obrok z obrokom goste hrane. Pogosto se zgodi, da ko otroci preidejo na gosto hrano, sploh nočejo več piti mleka po steklenički, če se ne dojijo.
Priprava obroka
Pri pripravi obroka za dojenčka moramo biti pozorni kar na nekaj stvari.
Hrano, ki jo pripravljamo za dojenčka, nikoli ne pasiramo oziroma ne miksamo z raznimi paličnimi mešalniki in podobnim. Kot prvo, z miksanjem hrane v hrano vnesemo preveč zračnih mehurčkov, kar pri otroku lahko povzroči napenjanje. Kot drugo, zmiksana hrana ni preveč dobrega okusa, še posebej, če skupaj zmešamo več različnih sestavin. Tako pripravljena hrana je pocasta, limasta in brez okusa.
Obrok, ki ga pripravljamo za dojenčka, otroka, naj bo pripravljen tako, da hrano čim bolj pretlačimo ali z vilico, ali žlico, jo nastrgamo na strgalnik in podobno. Seveda na začetku hrano bolj pretlačimo, ko se otrok enkrat navadi na bolj gosto hrano, pa pretlačimo vedno manj. Taka hrana vsebuje manjše nepretlačene koščke, kar otroka vzpodbudi k žvečenju in mehanski obdelavi hrane v ustih.
Vse to je pomembno, za kasnejši razvoj govora, motorike ust, gibanje jezika, … Ker so v hrani, ki jo je, koščki, tako tudi spoznava in se navaja na različne okuse. Ni vsa hrana enakega okusa, kot je to, če bi jo spasirali.
Če otrok pri hranjenju poskuša sam jesti z rokami, mu to pustimo. S tem vadi fino motoriko prstov, dlani, roke, …
Da dojenčka oziroma otroka še dodatno vzpodbudimo k žvečenju hrane, mu lahko koščke hrane v usta damo v prostor med notranjo stranjo lic in dlesnijo. Ker ga bo hrana tam motila, jo bo z gibanjem jezika, čeljusti in stiskanjem lica poskušal čim prej dobiti ven. Vse to pa so komponente žvečenja, ki se ga na ta način lahko zelo dobro nauči.
Ne hitite!
Pri uvajanju goste hrane se nam ne sme muditi, vzeti si moramo čas. Za vsakega otroka je to popolnoma nova izkušnja, na katero se mora privaditi. Če bomo iz vsega skupaj naredili neko hitenje in priganjanje otroka, da čim prej poje, bo to za njega negativna izkušnja. Negativna izkušnja pa prinese težave z uvajanjem goste hrane. Potrebna sta čas in potrpežljivost.
Članek objavljen na ringaraja.net