Uvajanje goste hrane

Občutljivost na koščke v hrani

Običajno uvajanje goste hrane pri dojenčkih ne predstavlja kakšnih večjih težav. Večina dojenčkov dobro sprejme nove okuse in tudi na žličko se dokaj hitro privadijo. Vendar pa včasih nastopijo težave, ko začnemo z uvajanjem koščkov v prehrano dojenčka.

Tekstura

Že od vsega začetka je priporočljivo, da hrane za dojenčke ne pasiramo. Rajši jo dobro pretlačimo z vilico ali s čim drugim. Že od začetka je pomembno, da otrok čuti teksturo hrane, ki vsebuje manjše koščke. To je vzpodbuda za gibanje jezika in žvečenje. Če je hrana spasirana in vsa enaka, dojenček tega stimulusa ne dobiva. Tako še naprej le pogoltne, edino s to razliko, da je hrana malo bolj gosta.

Zelo pomembno pri uvajanju koščkov in goste hrane je, da otrok že od samega začetka zmanjšuje občutljivost v predelu ust in ustne votline. Večinoma dojenčki zelo radi dajejo v usta svoje roke in kasneje, ko lahko primejo, tudi razne igrače in druge stvari, tudi te hitro končajo v ustih.

V tem zgodnjem obdobju, so dojenčkova usta, eden glavnih načinov za spoznavanje in občutenje predmetov, okolice. Kot sem že omenila, so dojenčkove roke tiste prve, ki jih dojenček raziskuje in okuša, spoznava obliko. In s tem, ko to izvaja, vpliva tudi na zmanjšanje občutljivosti predela ust in ustne votline. Čim več različnih stvari, oblik, tekstur, … otrok spozna z usti, bolj se bo navadil in manj bo občutljiv v predelu ust in ustne votline. S tem, ko daje stvari v usta, se področje občutljivo na bruhalni refleks, vedno bolj pomika nazaj, proti korenu jezika. V tem primeru, ko začnemo z uvajanjem koščkov v prehrani, težje pride do bruhalnega refleksa. Ustna votlina je že navajena na različne dražljaje, ki jih je dojenček občutil ob raziskovanju z usti.

Uvajanje goste hrane povzroča težave

Tisti otroci, ki imajo z gibanjem kakršnekoli težave in z rokami nikoli niso raziskovali ust in ustne votline, niti niso nikoli nosili igrač v usta, ali pa zelo malo, tudi nekateri dojenčki, ki ne sprejmejo dudice, ti otroci imajo več težav z uvajanjem koščkov v prehrano. Niti ni nujno, da so težave z gibanjem velike. Lahko gre samo za kakšno manjšo hipotonijo, ki ni posledica kakšnih resnejših komplikacije, pred, med ali po rojstvu. Že manjša hipotonija lahko vpliva na samo gibanje in stabilnost dojenčka. Pri dojenčku, ki v trupu nima primerne stabilnosti, velikokrat to vpliva na gibanje okončin in posledično na manjše vnašanje rok in drugih stvari v usta.

Če uvajanje goste hrane in koščkov povzroča otroku težave, mu moramo pri tem pomagati. Če se otroku velikokrat zaleti in še večkrat, nakaže kot, da bi bruhal, je to znak, da mu uvajanje koščkov dela težave. Pomagamo mu lahko na tak način, da mu poskušamo čim bolj desenzibilizirati predel okoli ust in ustne votline. Pomagamo mu, da z rokami večkrat pride do ust in v usta. Tudi s svojimi rokami se ga čim bolj dotikamo, tapkamo, masiramo okoli ust po ustnicah, da začuti svoje ustnice in predel okoli ust. Če opazimo, da je na to občutljiv, začnemo počasi in zmerno. Najprej poskusimo z njegovimi rokami, ki mu jih usmerimo proti ustom. Če ne gre, lahko poskusimo s svojimi prsti, kasneje tudi igračkami, žličko in podobno.

Siljenje na bruhanje

Prav tako ga navajamo na različne občutke in oblike v ustni votlini. Če je bruhalni refleks močno prisoten, najprej začnemo čisto na začetku, po notranji strani ustnic in če vidimo, da je odgovor dober nadaljujemo vedno bolj v notranjost ust, po notranji strani lic, po dlesnih in vedno bolj proti korenu jezika. Vendar preveč globoko vseeno ne, ker na korenu jezika mora bruhalni refleks vseeno ostati prisoten. Tudi če se nam zdi, da ne bo bolje, moramo vztrajati. Včasih pri nekaterih dojenčkih traja dlje, med tem ko se drugi hitreje privadijo. Prav tako po ustni votlini začnemo s prsti, nato lahko nadaljujemo z cuceljčkom, žličko, zobno ščetko in podobno.

Vzpodbujanje zvečenja

Ob enem, pa koščke hrane poskusimo otroku dajati v prostor med licem in dlesnijo, s čimer vzpodbujamo žvečenje in gibanje jezika po ustni votlini. Tako se izognemo polaganju hrane na sredino jezika in direktnemu požiranju neprežvečene hrane, kar velikokrat sproži bruhalni refleks.

Članek objavljen na Caelle.com.

Trenutno ste brez internetne povezave