Z vstopom v šolo, otrok vedno več časa presedi. Tako sedi na stolu za mizo, kjer dela domače naloge, se uči… Ker je pomembno, da tudi doma otroku ponudimo čim bolj optimalne pogoje za njegov kvaliteten gibalni razvoj, je pomembno, da med drugim sedi tudi na primernem stolu.
Kakšen naj bo stol za šolarja oz. prvošolčka?
Stol za šolarja oz. prvošolčka naj bo kot prvo primerne velikosti. Noge morajo biti postavljene pravokotno na podlago, kar pomeni, da je kot v kolkih, kolenih in stopalih 90°. Stopala morajo biti cela na podlagi, na tleh. Sedalo in naslonjalo naj bosta čvrsta in ne preveč oblazinjena, da omogočata primerno aktivacijo vzravnav telesa. Zelo primerno bi bilo, če bi bila na sedalu tudi protizdrsna podloga, ki bi omogočala manj drsenja in spodnašanja medenice naprej, v stran ali pretirano nazaj in posledično nepravilnega sedenja.
Kakšen stol naj ima otrok v višjih razredih?
Prav tako kot za prvošolčke je tudi za višje razrede pomembno, da ima stol enake značilnosti glede višine, trdote sedala in naslonjala… Za šolarje v višjih razredih je to morda še bolj pomembno. Takrat preživijo več časa za mizami na stolih, tako v šoli kot doma.
Ali lahko otrok sedi kar na kuhinjskem stolu?
Tudi kuhinjski stol je lahko čisto v redu, če ga malo prilagodimo. Predvsem pri malo manjših otrocih, ki z nogami še ne sežejo do tal, lahko zadevo uredimo tako, da mu pod noge podstavimo kakšno pručko, ali kaj drugega primernega, glede na višino, ki jo moramo zapolniti.
Kako pogosto je potrebno stol menjati?
Ko opazimo, da kot med kolki, koleni in stopali ni več primeren, ni več 90°, da so kolena že nekje visoko, višje od položaja kolkov, potem je čas, da otrok dobi višji stol. Pri prvošolčkih in mogoče tudi pri kakšnih malo manjših šolarjih na nižji stopnji, še vedno lahko v poštev pridejo tudi stoli, ki so v prvi vrsti namenjeni kot stoli za hranjenje dojenčkov. V mislih imam lesene stole, ki se jim lahko po višini nastavlja sedalo in oporo za noge. Seveda, če otrok ne presega omejitve s kilogrami za tak stol. Drugače pa najlažje obdržimo isti stol, le pod nogami zmanjšujemo oporo za stopala.
Kakšna je pravilna drža pri sedenju?
Drža na stolu mora biti pokončna, sredinsko usmerjena in poravnana. Noge na podlagi, s koti 90° v kolkih, kolenih in stopalih, kot sem omenila že prej. Miza mora biti na taki višini, da so komolci lahko sproščeno naslonjeni na mizo, nekje pod kotom okoli 45°. To je precej matematično opisano, vendar mora otrok sedeti nekako v teh okvirih, ocenjeno na oko. Nikakor nog ne spodvijamo pod medenico, se obešamo enostransko na mizo in podobno. Dokler je otrok za mizo, naj poskuša vztrajati v čim bolj sredinsko poravnanem in pokončnem položaju.
Je potrebno otroka popravljati pri sedenju, ga opominjati na pravilno držo?
Bolj kot opominjanje in popravljanje v verbalnem smislu, pride v poštev dejansko popravljanje v smislu fizičnega kontakta. Če opazimo, da otrok ne sedi tako kot bi moral, gremo do njega in ga s svojimi rokami popravimo. Tu ne gre za pasivno nameščanje v položaj. Temveč gre za to, da otrok začuti vzpodbudo iz okolja in se potem sam popravi v ustrezen položaj. Na ta način mu bo položaj kot tak postal tudi bolj poznan in domač kot če ga ves čas opozarjamo verbalno in čez čas nas sploh ne bo več slišal. Tako pa mu vsakič, ko ga popravimo, damo aktivno taktilno vzpodbudo in spodbudimo njegove mehanizme za vzravnano držo.
Članek objavljen na Ringaraja.net.