(0 artklov) - €0,00

V košarici še nimate artiklov

Dojenje

Ko pomislim na dojenje, se zavem, da je na to temo napisanih že ogromno člankov, strokovnih besedil, brošur (ki jih delijo po porodnišnicah), forumov, … in še bi lahko naštevala. Ampak, zakaj smo iz dojenja naredili tak cirkus. Dojenje naj bi bilo nekaj samoumevnega, naravnega in pristnega, … Ampak ali je res tako? Dobro, časi, ko so dojenje zanemarjali, so mimo. Komentiranje vzrokov, zakaj dojenja v časih naših staršev in nas samih niso zagovarjali, bom prepustila komu drugemu.
Ampak zakaj se tako obremenjujemo s tem dojenjem? To bi vendarle moralo iti skozi po naravni poti samo od sebe. Moje mnenje je sledeče. Poudarek je na moje mnenje. Verjetno vsaka ženska, ko izve, da je noseča, začne iskati po revijah , internetu, knjigah, … razne informacije o nosečnosti, plodu, porodu, dojenčku, negi, itd. . Slej ko prej naleti tudi na temo dojenje. In ta tema se res pojavlja ogromno. Ko začneš prebirat razne nasvete, mnenja, >>pametovanja<< samooklicanih strokovnjakov, se ženska vpraša ali bo to sploh zmogla. Iz vseh strani nas >>bombardirajo<< z dojenjem, kdaj, kako, zakaj, čemu, … . In če človek ni ravno samozavesten oziroma, ne zaupa sam vase, se ga verjetno hitro polotijo dvomi v lastne zmožnosti. In to je najhuje, kar se lahko pripeti novopečeni mamici. Seveda bi vsaka rada svojega otroka dojila. Večinoma to ni problem, vsaj kasneje ne, ko je praksa že utečena. Vendar začetek, pa res ni nekaj najlažjega. Še posebej ne, če predhodno prebereš, da je dojenje super, fantastično, čisto preprosto, navezovanje stika med materjo in otrokom, očesni kontakt in še in še, skratka čista pravljica. Kot prvo, ležiš v porodnišnici, ko bi bil raje doma, mleka še ni od nikjer. Začneš se že spraševat ali ga sploh kaj bo, potem pa ti drugi, tretji dan skoraj >>raznese<< vsi vemo kaj, ker imaš kar naenkrat ogromne količine mleka preveč. Da ne govorimo o neprijetnih bolečinah, ki si jih deležen ob dojenju, čeprav vsi pravijo, da dojenje ne boli. Kasneje res ne boli, ampak začetek pa ni tako neboleč. In stvar je seveda še bolj zanimiva, če se pojavijo razpoke. No, pa da vas ne bom čisto prestrašila, na to pozabiš, saj čez čas vse to izgine.
Raje bi izpostavila še en problem. Dojenje naj bi trajalo 10, 15, največ 20 minut. Ja, pa še kaj. Ne rečem, po kakšnem mesecu, dveh, to ja. Ampak na začetku pa ne bi rekla. Če se spomnim sebe, je to dojenje prvi mesec izgledalo nekako takole: ko je nastopila lakota, nekje na 3 ure, je nastopil čas za dojenje. Kot prvo je včasih kar trajalo, da je dojel zakaj mu tiščim tisto zadevo v usta, saj je iskal povsod drugje, le tam ne kjer bi bilo potrebno. Ko je končno dojel, je nekaj časa sesal, potem je od izčrpanosti seveda zaspal zraven, še vedno na pol lačen. Če sem ga hotela odstaviti se je začel pritoževat in zopet sesat kot da že 3 dni ne bi jedel. In to se je ponavljalo in ponavljalo od 45 min. do ene ure, sledilo je previjanje in čez dve uri vse zopet od začetka. Človek pomisli, da je na svetu samo zato, da cele dneve doji in previja. No pa če smo čisto iskreni, seveda smo za to na svetu, vsaj za svoje otroke. Če povzamem besede iz neke reklame >> še prehitro bodo zrasli <<. In ob vsem tem, vsaj jaz, nisem čutila neke blaženosti in neizmerne sreče. Pač, dojiš, da nahraniš svojega otroka, ga zraven malo pocrkljaš, pobožaš, se z njim pogovarjaš, … . Ampak saj vse to lahko narediš tudi če ne dojiš. Tako, da ne razumem, zakaj ljudje obsojajo mamice, ki se za dojenje ne odločijo, iz takšnih ali drugačnih razlogov. Vsak se odloči sam. Čeprav, se vztrajnost poplača in kasneje vse postane lažje, izginejo bolečine, vse poteka bolj tekoče, spontano in predvsem >>natrenirano<<, vaja dela mojstra :).
Kakorkoli se že odločite, pomembno je, da zaupate vase in da verjamete, da ste zmožne, tudi če je na začetku težko in naporno. Če se za dojenje ne odločite oziroma je to neizvedljivo iz kakšnih drugih razlogov, pa vedite da tudi ne bo konec sveta in da zaradi tega niste nič slabše mame od tistih, ki dojijo. Vsaka mama, ki se za svoje otroke trudi po najboljših močeh , je dobra mama, ne glede na to ali je dojila 2 leti ali pa samo 2 dni. Pa da ne bo pomote, to ni neko strokovno mnenje, ampak samo moje osebno mnenje.

Špela

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnim brskanjem po strani, se strinjate z našo uporabo piškotkov. Več o piškotih
x